Povežite se z nami

Živjo, kaj iščeš?

Slovenija

Bilo je pred 30 leti, 18.11.1991: V gospodarskih sankcijah ES proti Jugoslaviji Slovenija ni bila izvzeta

Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je bila slovenska industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih leta 1991 za 10,9 odstotka nižja kot v primerjavi z enakim obdobjem leta 1990

Zaradi sprejetih sankcij Evropske skupnosti proti jugoslovanskim republikam so se predstavniki slovenske vlade sestali s predstavniki gospodarske zbornice in carine, da bi se dogovorili o ravnanju slovenskih izvoznikov v vmesnem času do 2. decembra, ko naj bi se ministrski svet ES izrekel o tem, katere jugoslovanske republike bodo izvzeli iz sankcij.

Sankcije so bile namenjene predvsem tistim republikam v nekdanji Jugoslaviji, ki so ovirale mirno reševanje jugoslovanske krize in uspešen potek mirovne konference v Haagu, prizadele pa so najprej slovensko gospodarstvo, saj je bilo tradicionalno tesno povezano z gospodarskimi tokovi ES in zahodne Evrope. Objava gospodarskih ukrepov Evropske skupnosti proti Jugoslaviji v uradnem listu Evropske skupnosti je potrdila oceno, da je Rimska resolucija v sankcije proti Jugoslaviji v celoti vključila tudi Slovenijo in Hrvaško. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že pred objavo sankcij seznanila svoje partnerje v državah članicah ES s problemom in jih prosila za posredovanje pri njihovih oblasteh, da Slovenijo izvzamejo iz okvira omenjenih sankcij ES. GZS je priporočala, da si slovenski izvozniki skupaj s partnerji v državah članicah ES prizadevajo za gospodarsko kontinuiteto. »Dogovorili smo se, da se ne smejo pretrgati nobeni poslovni stiki in da se naj skušajo naši izvozniki s svojimi poslovnimi partnerji dogovoriti, kako si bodo delili višje carinske stroške,« je za Delo po sestanku povedal podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk. V službi za gospodarske odnose GZS so ugotovili, da je bila odločitev o poslabšanju pogojev za slovenski izvoz v države članice ES popolnoma politične narave, ki bi, če bi taka odločitev trajala celo leto, lahko povzročila v slovenskem gospodarstvu škodo z velikim izpadom dohodka, za okoli 250 milijonov dolarjev. Podpredsednik Gospodarske zbornice Jože Škoberne je ob tem poudaril, da zbornica ni presenečena nad sprejetimi ekonomskimi sankcijami Evropske skupnosti, član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec pa je opozoril, da je konec iluzij, da bo Evropa Sloveniji pomagala samo zato, »ker smo svoj prostor uredili po načelih, ki veljajo v evropski politiki (človekove pravice, demokracija, parlamentarno življenje itn.). Evropa pač sledi svojim globalnim načrtom preurejanja evropskega prostora in širše po padcu socialističnega sistema ter je, žal, zelo pragmatična in sledi bolj življenju kot željam. Ne smemo pozabiti, da naš izstop iz bivše Jugoslavije ni bil sprejet z navdušenjem, zanj moramo plačati svoj davek«.

Ruplov diplomatski pohod po Evropi in ZDA

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je udeležil simpozija Franz Josef Strauss v Münchnu, na katerega je prišlo 240 politikov in gostov iz 40 držav. Na dvodnevni konferenci so govorili o prihodnji vlogi Nemčije v evropski in mednarodni politiki, spremembah v Sovjetski zvezi in Baltiku ter o vprašanju varnostne politike v Evropi. Rupel se je sestal s finančnim ministrom v vladi Zvezne republike Nemčije (ZRN) Theom Weiglom ter ga obvestil o problemih, ki jih ima Slovenija zaradi sankcij Evropske skupnosti (ES). Minister Weigel je obljubil, da se bo posvetoval s kanclerjem Kohlom glede ukrepov, ki bi razbremenili Slovenijo in ji omogočili, da nadaljuje pot popolnega osamosvajanja. V naslednjih dneh bo je dr. Rupel v Bruslju nameraval sestati tudi z belgijskim zunanjim ministrom.

Nova lokalna samouprava po evropskem vzoru

Odbor za lokalno samoupravo pri Skupščini Republike Slovenije je prve dni oktobra obravnaval delovno gradivo za pripravo zakona o občinah. Skupina je želela strokovno pripraviti sodoben zakon, ki naj bi zavaroval ustavno pravico do lokalne samouprave in upošteval sodobne evropske izkušnje.

Inflacija nezaposlenosti in cene mesa

Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je bila slovenska industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih leta 1991 za 10,9 odstotka nižja kot v primerjavi z enakim obdobjem leta 1990. Od 35 industrijskih dejavnosti v Sloveniji je oktobra le pet industrijskih panog preseglo proizvodno raven, kot je bila v prejšnjem letu. Oktobrska proizvodnja je bila najnižja po letu 1978, od meseca maja pa se je oslabila preskrbljenost industrije tako z domačimi surovinami in deli kot tudi z uvoženim materialom. Kombinacija zniževanja deviznega dohodka in neposredne gospodarske zapore naj bi to raven še znižala. Kljub manjši proizvodnji pa je prodaja zaloge končnih slovenskih izdelkov naraščala. Oktobra se je število zaposlenih v slovenski industriji znižalo za skoraj tri tisoč, kljub temu pa se je storilnost v industriji zmanjšala le za 0,3 odstotka.

Zaradi inflacije se je tudi meso v enem letu podražilo za več kot 150 odstotkov. Zadnje tedne naj bi se meso v mesnicah dražilo hitreje, kot so se mesarji in z njimi kupci sploh utegnili navaditi na nove cene. Zaradi tega so bili vse bolj resni pritiski na vladne resorje, da rast cene enega izmed osnovnih živil bolj nadzorujejo.

Od oktobra 1988 do oktobra 1991 so se drobnoprodajne cene povečale za 3753 odstotkov (ob 1400-odstotni inflaciji v letu 1989), živilski izdelki pa za 3192 odstotkov. Plače pa so se v tem času povečale za 3498 odstotkov. Povprečna slovenska septembrska zaslužena in oktobra izplačana neto plača je bila 11.344 tolarjev, kar je bilo za 10,7 odstotka več kot mesec prej.

Septembra je bilo v Sloveniji 82.096 prijavljenih nezaposlenih, to je 5,5 odstotka več kot pred enim mesecem in 65,6 odstotka več kot pred enim letom. Na novo se je septembra prijavilo 9.122 iskalcev zaposlitve. V skladu z zvišanjem osebnih dohodkov so se 1. oktobra zvišale pokojnine in drugi prejemki. Po novem naj bi bila najnižja pokojnina za polno delovno dobo najmanj 6.300 tolarjev.

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij na referendum

Demos se je odločil za referendum, ker je »skupščinsko blokado moč prebiti le s sodelovanjem volivcev«. Klub Demosa je v Poljčah predlagal, da naj bi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij parlament sprejel skladno z izidom referenduma. Ta naj bi bil potreben, ker zbor združenega dela ni sprejel v dveh zborih usklajenega predloga tega zakona. Za predlog referenduma se je Demos odločil tudi, ker je bil primeren zaradi demokratičnega pristopa k obravnavanju problematike. Predsednik zakonodajnopravne komisije je namreč povedal, da v Sloveniji še ni bilo takega referenduma, lahko pa bi ga primerjali s tistimi, ki jih imajo v Švici ob pomembnejših zakonih in vprašanjih, ki koreniteje posegajo v družbo.

Makedonija ima novo ustavo

V makedonskem sobranju so sprejeli novo ustavo Republike Makedonije, s katero naj bi postala jugoslovanska republika neodvisna in samostojna država. Na seji so sprejeli tudi ustavni zakon o izvajanju ustave. Za predlagano ustavo je glasovalo 92 od skupno 120 poslancev. Poslanci albanskih strank niso glasovali, saj se niso strinjali s sprejetjem nove ustave. Po sprejetju nove ustave je tudi Makedonija prosila za mednarodno priznanje.

Avtor: dr. David Petelin

Vir: gov.si

Kliknite za komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam je všeč

EU

Danska je z veliko večino sprejela nov zakon o prosilcih za azil. Zakon so predlagali socialdemokrati, podprli pa so ga tudi liberalci. Zakon predvideva,...

EU

Neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora.

Podcast

[Ernecl 1 na 1] S Kristjanom Šarcem o vodi in cepivih Aleš ErneclGlavni in odgovorni urednik Politico.si

Kolumna

Najprej naj, ker to pač danes moraš, sicer te ljudje nemudoma napadejo, da nimaš rad njih ali da nimaš rad vseh, povem, da imam...