Povežite se z nami

Živjo, kaj iščeš?

Slovenija

Bilo je pred 30 leti, 22.11.1991: Levičarska opozicija in tranzicijski mediji (Delo) zahtevajo odstop Peterletove vlade

Na sestanku vodstva Demosovega kluba z vodji strankarskih klubov vladajoče koalicije so se med drugim zavzeli za boljše komuniciranje med poslanskimi klubi, s čimer bi preprečili marsikateri zaplet, do katerih je prihajalo zlasti po razcepu SDZ

Poslanci evropskega parlamenta so razpravljali o sankcijah proti Jugoslaviji, medtem pa se je krepil pritisk beguncev na Slovenijo. Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo, čeprav opozicija še ni imela pripravljene alternative, pa tudi čas zanjo ni bil primeren, saj je tik pred mednarodnim priznanjem Slovenija potrebovala stabilno vlado.

Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Na domačem političnem parketu so Delo in politično sorodni mediji povečevali pritiske na Demosovo vladno koalicijo. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

 

Jugoslovanski izziv za evropsko politiko

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi krepitve nasilja na območju nekdanje Jugoslavije. Poslanci članic ES so podprli predlog ministrskega sveta o razveljavitvi gospodarskega sporazuma z Jugoslavijo in uvedbi nekaterih gospodarskih in drugih sankcij, za katere pa se je že med razpravo izkazalo, da bi poleg kršiteljic lahko prizadele tudi nevpletene v konflikt. Pri tem so posebej opozorili na Slovenijo in predlagali, naj se izvzame iz paketa sankcij. Razpravljavci so bili zelo kritični do neodločne politike dvanajsterice in voditelja diplomacije Hansa van den Broeka, ki se je branil in odločno zavrnil možnost vojaškega posredovanja v Jugoslaviji.

Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je tega dne v Strasbourgu sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumière, s katero je imel pri kosilu zanimiv pogovor o evropskih ustanovah. Podobno kot mnogi drugi politiki je bila tudi ona naklonjena priznanju Slovenije. »Govorila je tudi o posebnem ‘Marshallovem planu’ za Vzhodno Evropo,« je zapisal Rupel.

Hrvaška usmerja begunce v Slovenijo

Slovenske oblasti so že večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi velike množice beguncev iz Hrvaške, ki so se umikali čez mejo zlasti v Belo krajino. Tamkajšnje nastanitvene kapacitete so bile povsem zapolnjene, izjave predstavnika urada Republike Hrvaške za begunce pa so kazale, da jih namerava Hrvaška v Republiko Slovenijo usmeriti še več. Republiški štab za civilno zaščito je ob tem opozoril, da ima Hrvaška še veliko lastnih možnosti za nastanitev in oskrbo beguncev. Sosedi so ponudili pomoč pri prevozu beguncev čez Slovenijo v hrvaški del Istre in druga območja na Hrvaškem.

Anketiranci bi odločali o zakonu, ki ga ne poznajo

Osrednji mediji v Sloveniji so krepili pritisk na vladajočo Demosovo koalicijo, ki je bila že načeta zaradi notranjih trenj. Tega dne je Delo objavilo rezultate telefonske ankete, v kateri so bralce vprašali: »Neposrednih kritik na račun Peterletove vlade je vse več. Ali je zahteva po glasovanju o njeni nezaupnici upravičena?« Kljub zelo sugestivnemu vprašanju je pritrdilno odgovorila manj kot polovica od nekaj več kot 800 anketirancev. V nadaljevanju so izpraševalci anketirancem povedali, da je eden od neposrednih vzrokov za gospodarske težave nesprejetje zakona o lastninjenju, in jih vprašali, ali vedo, za kaj pri tem pravzaprav gre. Le 79 jih je povedalo, da vedo za jedro težave, nato pa je kar 397 anketiranih izrazilo pričakovanje, da naj se o tem odloča na referendumu.

V Demosu zakopali bojno sekiro

Na sestanku vodstva Demosovega kluba z vodji strankarskih klubov vladajoče koalicije so se med drugim zavzeli za boljše komuniciranje med poslanskimi klubi, s čimer bi preprečili marsikateri zaplet, do katerih je prihajalo zlasti po razcepu SDZ. Za ureditev odnosov so bile zainteresirane vse koalicijske stranke, saj je bila takrat prednostna naloga mednarodno priznanje, pa tudi učinkovite alternative Peterletovi vladi ni bilo.

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Vir: gov.si

Kliknite za komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam je všeč

EU

Danska je z veliko večino sprejela nov zakon o prosilcih za azil. Zakon so predlagali socialdemokrati, podprli pa so ga tudi liberalci. Zakon predvideva,...

EU

Neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora.

Podcast

[Ernecl 1 na 1] S Kristjanom Šarcem o vodi in cepivih Aleš ErneclGlavni in odgovorni urednik Politico.si

Kolumna

Najprej naj, ker to pač danes moraš, sicer te ljudje nemudoma napadejo, da nimaš rad njih ali da nimaš rad vseh, povem, da imam...