Povežite se z nami

Živjo, kaj iščeš?

Kolumna

[Po kostanj v žerjavico] PRIMORSKO VPRAŠANJE

Najprej naj, ker to pač danes moraš, sicer te ljudje nemudoma napadejo, da nimaš rad njih ali da nimaš rad vseh, povem, da imam kar nekaj Primorcev rad in da vsi niso takšni kot domnevam da zadostna odločujoča večina. Toda kar desno mislečega človeka, tudi Primorca, slej ali prej zbode, sta dejstvi, da je Primorska veke večinsko “rdeča” in da so italijanski Slovenci, ki veljajo za slovenske nacionaliste, čeprav se tega izraza otepajo kot hudič križa, vedno znova tudi zapriseženi levičarji, socialdemokrati. Ob tem, da so antikomunisti, obenem pričujejo o domnevnem zlu fašizma in po tej plati perpetuirajo komunistične mite oz. jim vsaj posredno, nehote pomagajo.

Retoriko in narativo zadnjeomenjenih, katerih najbolj eksponiran, ker je slaven in dolgoživ pisatelj, je Boris Pahor, nekritično odkar pomnim, sprejemajo slovenski nacionalni socialni demokrati, znani tudi kot tisti, ki igrajo vlogo slovenske desnice in preprečujejo, da bi se slovenska desnica naravno in sploh razvila.

Znan slovenski AR tviteraš Marko Sket bi se slikovito izrazil, da gre za to, ko slovenski desni Židje kot napadajo slovenske leve Žide – in obenem prikimavajo komunističnim mitom o grozotah in krivičnosti fašizma, s čimer hote ali nehote prolongirajo legitimnost revolucionarnega, komunističnega gibanja, ki se še danes manipulativno predstavlja kot rešitelj slovenskega naroda, čeprav istočasno povsem transparentno zagovarja judeoglobalizem, ki je mešanica kot kritike kapitalizma in zlorabe kapitalizma za potrebe afirmiranja in proaktivnega raznarodovanja. Tudi slovenskega naroda.

Primeri, ko slovenska nastavljena desnica kupuje in povsem prebavi in ponotranji še enega v svojem temelju židovskih konfliktov, so, ko na veliko idealizirajo ali v memetskem jeziku larpajo kot konsenz po 2. svetovni vojni, ki se ga le oni držijo, kot v primeru Mitje Iršiča ali ko govorijo o fašizmu kot  absolutnem zlu kot komunisti, kot v primeru ministra Aleša Hojsa.

Praoče teh narativ in retorike, ki ga slovenska kakor desnica, ki to nikakor ni, sprejema kot nekakšnega malika, pa bi ga desnica pravzarav prvega morala problematizirati, je pisatelj Boris Pahor. Spomnimo se, kaj je Pahor znal, ko se je referiral na govor Janeza Jane na domobranski ceremoniji, povedati slovenskim zamejskim levičarskim časnikom:

Zgodovine na glavo ni postavil Janez Janša, temveč so jo postavili domobranci, ki trdijo, da so oni za časa vojne odklanjali tisti komunizem, ki je potem propadel…Pravijo, da so oni takrat imeli prav, vendar v resnici domobranci postavljajo zgodovino na glavo…”

Slovenskemu desničarju že na prvi pogled mora zavreti kri, ko to bere in vsakomur z IQjem nad 90 mora biti jasno, da Pahor ni naš človek. Pahor sodi med tiste, kvečjemu demokrate, ki idealizirano, mistično, spritualistično govorijo o svojem domoljubju, ko pa je treba prijeti za orožje, ko komunisti z njim že davno žvenketajo, jih nikjer ni. Po vojni pa spet igrajo demokrate, ko ti zabijejo nož v hrbet, češ, da si proti komunistom posegel po orožju in da si sodeloval z absolutnim zlom. No, saj mu larper Janša ne ostane dolžan in kakor da ne razume, da domobranstvo OK in protifašizem ne gredo skupaj, tvitne takole:

Kar jaz trdim, ko govorim o Primorski in o italijanskih Slovencih, je naslednje:

VSAKA NORMALNA DRŽAVA bi tujo manjšino po vojni dojemala kot subverzivni potencial. Takšno situacijo so po vojni 1918 imeli takrat sveže italijanski Slovenci in italijanska vlada. Tedanja vlada sploh še ni bila fašistična, pa se z njo povezuje poitalijančevanje in se o tem, skozi prizmo današnjega zasanjanega pogleda na svet, kjer naj bi vsi vsem dovolili vse, ker smo vsi ljudje in vsi dobri, rezultat česar je naravnost kretensko pozivanje talibanov s strani amerike vlade, da naj bodo inkluzivni, govori kot o človekovih pravicah, talmudističnem podtaknjencu.

O povezavah slovenske manjšine, t.i. slovenskih zamejskih nacionalistov, z italijanskimi komunisti, danes vemo in vsak dan izvemo vse več in več, do mere, ko tudi distinkcije med heroiziranim TIGR – om in KP ni več mogoče jasno zarisati. Slovenski nacionalisti v Italiji so bili od vsega začetka komunistična nevarnost in če bi nam podobno nevarnost predstavljala italijanska manjšina, bi se, če bi bili normalni, podobno odzivali tudi sami.

Spomnimo se tudi, kaj je leta 2013 o tej temi e imel ovedati Pahor in kaj SDS. Tekmovala sta, kdo bo bolj hlapčevsko “obsodil” fašizem:

Pisatelj je spomnil tudi, da je bil Janša sam član komunistične partije. Še posebej pa ga je zmotilo, da je Janša spregledal fašizem in zasluge organizacije TIGR v boju proti italijanski raznarodovalni politiki na Primorskem ter dejstvo, da se je prireditve v Rovtu udeležil tudi kaplan slovenske vojske, še piše Primorski dnevnik.

Janša se je na Twitterju odzval še isti večer in zapisal: »Zgodovino na glavo postavljajo tisti, ki so po vojni iz te male vasi pobili 219 ljudi. In tisti, ki to opravičujejo.«

Oglasili so se tudi v njegovi stranki SDS, kjer so pisatelja na omenjenem družbenem omrežju najprej vprašali, če je »sploh prebral govor,« in ga spomnili, da je Janša velikokrat obsodil fašizem.” (DELO, 2013)

Problem zgodovinskega subjektivizma, anekdotalizma in demokratskega eskiviranja boja

V preteklem tednu smo lahko videli veliko protislovnih tvitov slovenskih kot desnih politikov, Janše in Tonina. Prav vse o tem pa pove naslednja fotografija:

Pahor tukaj, podobno kot Janša pred časom, nacionalizem uporablja kot pejorativ. Želi reči, da to, da imaš svoj jezik, svojo kulturo, svojo identiteto, ni nič nasilnega samega po sebi. Kar nemisleči demokrati tipa Pahor (res je, vašemu maliku Pahorju in maliku JJ sem pripisal, da ne mislita ali da slabo mislita) in JJ pozabljajo, je to, da v realnem svetu živimo z genocidnimi judeoglobalisti ali komunisti, ki nam po teh samoumevnostih, ki ne zahtevajo nasilja v idealističnem vakuumu nemislecev, strežejo in če in kadar jih pred njimi želimo obraniti, moramo poseči o nasilju. A to je za te ljudi že fašizem, ker se, po Janševo, ko se je kot distanciral od mene in od Rumenih jopičev, komuniste da odpraviti z zdravo pametjo. Pri čemer sam nenehno pritrjuje, da vladajo že 70 do 80 let, kar pomeni, da njegove metode ne delujejo. Verjetno kot še vedno naivni vernik v evroatlanticizem ali pač globoplačanec, verjame, da ga bo rešila Evropa s svojim parlamentom in komisijami, ki se mu skoraj vso leto skupaj z našimi komunisti dobesedno smejijo v fris.Kot se nam, Slovencem, s podobnimi tviti v fris smeji Matej Tonin:

Nanj se je zasluženo vsul plaz podobnih kritičnih tvitov:

Dajmo, za konec, prebrati tvit Matjaža Planinšca, ki lepo sumira celotni problem slovenskih demokratov:

Glavni urednik Aleš Ernecl

Kliknite za komentar

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Morda vam je všeč

EU

Danska je z veliko večino sprejela nov zakon o prosilcih za azil. Zakon so predlagali socialdemokrati, podprli pa so ga tudi liberalci. Zakon predvideva,...

EU

Neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora.

Podcast

[Ernecl 1 na 1] S Kristjanom Šarcem o vodi in cepivih Aleš ErneclGlavni in odgovorni urednik Politico.si

ZDA

Neque porro quisquam est, qui dolorem ipsum quia dolor sit amet, consectetur, adipisci velit, sed quia non numquam eius modi tempora.